ForAge Forum

New topic






  • Starejši in družbeni konflikti (no reactions)

    14.5.2014 13:39
    Ker je v zdajšnji ekonomski situaciji, sredi katere se je znašla Evropa, poudarek na mlajših in na njihovem prispevku k nacionalnim gospodarstvom, obstaja nevarnost, da starejše in njihove potrebe spregledamo. Pa vendar ne bi bilo prav, če bi mislili, da je zadovoljevanje potreb starejših razkošje. Še nedavno je program Grundtvig Evropske komisije pokazal, kako veliko družba, lokalne skupnosti, družine in posamezniki lahko pridobijo v zameno za majhen vložek v izobraževanje starejših. Raznolikost dejavnosti, ki so bile deležne podpore, je pokazala, da se starejši lahko vključijo marsikam. Vendar financiranje je bilo zmeraj začasno, prehodno, ni dovoljevalo stalnejših dejavnosti. Poleg tega, če pomislimo kako veliko je število starejših v Evropi – leta 2010 21.1% prebivalstva Evropske unije preseže 65 let starosti, tj. 60,000,000 ljudi – pa je le malo starejših bilo deležnih nacionalne finančne podpore za izobraževanje. Podatki EUROSTAT-a kažejo, da je bilo manj kot 4% starejših nad 65 let v zadnjem času vključenih v izobraževanje – še ti morebiti zgolj v doseganje formalne usposobljenosti – lahko sklepamo, da 22 od 25 starejših oseb nad 65 let starosti ni bilo vključenih v izobraževanje. Tako, glede na malo porabljenih sredstev za izobraževanje starejših in glede na dejstvo, da ne poznamo potreb starejših ne-udeležencev izobraževanja, mora družba do skrajnosti previdno ravnati s sredstvi, ki so na razpolago, da bi povečala dobre učinke izobraževanja starejših in zagotovila pravičnejšo porazdelitev teh sredstev ter razumevanje možnih učnih potreb “nevidnih” starejših. Preučevanje zgodb iz programa Grundtvig kaže na to, da je nemogoče mogoče doseči tako, da upoštevano vsa življenjska obdobja zdaj starejših, njihove življenjske dosežke in življenjske krize – sedanje in pretekle; da, če je le mogoče predvidimo tudi prihodnje krize zato, da starejše bolje dosežemo v upanju, da jim bo dostop do učenja in izobraževanja pomagal bolje razumeti učne priložnosti in iskati rešitve. Z Evropo, ki je zaskrbljena zaradi stanja svojega gospodarstva in pretoka prebivalcev po Evropi tudi zaradi družbenih konfliktov, je potrebno bolje razumeti, kako družbeni konflikti vplivajo na posameznike in njihova življenja. Če znova presodimo in ocenimo pretekle situacije, in teh je veliko v zadnjih štiridesetih letih in več, spoznamo, da je Evropa doživela veliko sprememb, političnih in ekonomskih – nekatere so se zgodile mirno druge so povzročile travmatične konflikte. Še danes najdemo v Evropi mesta, ki so se zaradi konfliktov razpolovila – Belfast in Nikozija sta takšen primer, pa še druga, kjer je prišlo do procesa poenotenja (Berlin), kjer se je moč veliko naučiti, če se povežemo s starejšimi. Na forumu ForAge je zdaj članek za razpravo [www.foragenetwork.eu] Older People’s Learning from Engagement in Massive Social Conflicts and Collective Actions, ki sta ga napisali dr. Dušana Findeisen s Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje in dr. Anna Grabowska, PRO-MED sp. Zoo, Seniors’ Club, Gdansk University of Technology, s Poljske. Obe sta članici mreže ForAge in v članku preučujeta vprašanje učenja starejših iz množičnih družbenih gibanj. Članek ponuja teoretično podlago, čemur sledijo primeri iz prakse. Pomembna vprašanja so predstavljena, pa tudi vprašanja, kjer podatkov ni veliko. Članek je tudi razprava o kiber aktivizmu, aktivizmu po spletu in družbenih gibanjih. Vabimo vas k branju in razpravi. Članek nas navaja na razmišljanje, da se mnogi starejši, ki so šli skozi množične družbene konflikte ne morejo potolažiti. Skozi življenje lahko gredo, le če opravijo s preteklostjo. So tisti starejši, ki so najbolj potisnjeni na družbeni rob, ki imajo najmanj moči, ki so najbolj nevidni, morda tisti, ki so jih pretekli konflikti najbolj načeli? Ne le, da imamo dolžnost, da raziščemo in popravljamo preteklost, da jo popišemo in zapišemo, pa ne zaradi katarze, marveč, kot dokumentacijo za prihodnost in sedanjost. Prosimo, pomagajte nam razmišljati o tem pomembnem vprašanju. Jim Soulsby El. pošta: jim.soulsby@btinternet.com
  • So priložnost za socialno učenje tudi družbeni konflikti in kolektivne družbene akcije, družbena gibanja nasploh? Sama sem "preživela" študentsko majsko revolucijo leta 68. Ima še kdo izkušnje?
  • Slovenski odločevalci so želeli podpreti načrte o medgeneracijskih centrih. Zdi se, da brez globljega razmisleka in razmejitve področij, pa tudi brez razmišljanja o tem, kaj medgeneracijsko učenje pomeni ( brez poznavanja teorije). Tako zdaj v Sloveniji brezglavo nastajajo neke vrste skupnostni centri imenovani medgeneracijski centri. Sem želijo priključiti tudi družinske centre. Vse v imenu zmanjšanega obsega financ. Za izobraževanjem starejših ( v vseh pojavnih oblikah) , za medgeneracijskim učenjem in izobraževanjem, za skupnostnimi centri in skupnostnim izobraževanjem za loklani razvoj pa stojijo teorije. Če bi vedeli, kaj pomeni skupnostni center in lokalni razvoj, če bi vedeli, kaj so medgeneracijske prakse in kaj pomeni izobraževanje starejših odraslih ,potem ne bi prihajalo do vsebinske zmede in ne bi bilo prizadeto izobraževanje starejših odraslih, ki smo ga v Sloveniji razvijali korak za korakom na vseh ravneh in področjih. Dodobra je tudi dokumentirano s številnimi raziskavami in monografijami. Izobraževanje starejših odraslih ima svoje družbeno poslanstvo, ki se mu moramo vsi delujoči na tem področju podrediti: krepitev vezi starejših z družbo, boljšanje položaja starejših, ohranitev vključenosti starejših v družbo. Prav tako medgeneracijsko učenje znotraj medgeneracijskih praks. Gre za krepitev vezi med generacijami. V obeh primerih ne gre toliko za vsebino kot gre za pravkar povedano. Moje vprašanje je: v čem odločevalci in potencialni izvajalci vidimo razliko med izobraževanjem starejših in medgeneracijskim učenjem in izobraževanjem?